V teh dneh sem večkrat slišala, da ta december ni december. Ko hodim po ulici, srečujem prazne poglede, ni veselja, ni tiste praznične vznemirjenosti, bojimo se dotikov, bojimo se objemov, bojimo se stiska roke. Pa vendar je to tisto, kar najbolj potrebujemo.

Kakorkoli vzamemo, december je december. Zame je od vedno čaroben. Je čas, ki ga preživiš s svojimi najbližjimi. Pri nas so prazniki bili vedno tradicionalno posebni. Za božični večer se je dobro kuhalo. Priprave na jedilnik so potekale vsaj kak teden prej. Na peko slaščic pa skoraj cel mesec. Pred večerjo smo se lepo uredili, sedli k obloženi mizi in se zabavali. Nato smo kar zvečer odprli darila in v poznih urah zaspali. To je Božič, kot se ga spomnim. Za vso to čarobnost je poskrbela moja sestra in vsaj delček te tradicije je prenesla name.

Ampak tudi pri nas je letos vse drugače. Letos nisem že novembra izbrala receptov za božično peko. Nisem v sredini decembra že imela pripravljenega jedilnika za božično večerjo. Božičnega drevesca nismo postavili dva dni pred Božičem. Darila niso bila zavita en teden prej. Nisem uspela speči niti enih domačih piškotov, ki bi krasili praznično obloženo mizo in bi razveselili domače kot sladko presenečenje ob darilu.

Kako je bilo? Drugače. Ampak zato nič kaj manj lepo. Vse malce obrnjeno na glavo. Lučke smo obesili že pred Miklavžem. Smrečico postavili takoj za tem. Pekli smo piškote za Miklavža in ne za Božička.  Z otroki smo imeli božično zabavo, plesali na božične hite, se smejali in zabavali sredi tedna ob deseti uri zjutraj. Darila za prijateljice sem poslala po pošti in zraven priložila voščilo. Jedilnik sem sestavila par minut preden sem odšla v trgovino. Piškotov imamo več kot dovolj! Kako? Ker imamo ob sebi srčne ljudi, ki so poskrbeli, da bodo naši prazniki popolno sladki. Sem pa uspela skuhati odličen čokoladni liker.

Nosim obleko Keyra, oglej si jo TUKAJ, in plašč Kitana, ki ga najdeš TUKAJ.

Torej. Nič ni narobe, če je kdaj kaj drugače. Lahko je tudi lepše. Nič ni narobe, če smo mi drugačni. Ste vedeli, da se tudi z masko na obrazu opazi, če se nasmejimo? Iskrice v očeh so tiste, ki štejejo. Veste, koliko bolj močni bodo objemi, koliko bolj pristni poljubi, koliko bolj se bomo veselili vsakega druženja?  Bodimo samo prijazni drug do drugega in bodimo prijazni tudi do sebe.

Morda nam bo pa ta NEdecember pokazal bistvo Božiča. Kot bi rekla moja sestra: »Božič si naredimo v srcu.«

Želim vam, da je vaše srce prePolno ljubezni, prePolno sreče in prePolno veselja. Sprejmite drugačnost in živite svojo popolnost. Naj bo Popolno!