Danes me je v razmišljanje pognal stavek: »Ali ženske sploh še znajo biti ženstvene?« Seveda so moje misli takoj podivjale v vse smeri. Spomnim se, da je v zadnjih dneh krožila tudi misel, da se od žensk pričakuje, da delamo, kot da nimamo otrok, da bomo vzgajale otroke, kot da nimamo službe in pri tem izgledale, kot da nimamo niti otrok niti službe. V mislih že slišim stavek prijatelja ob najinih večnih debatah: »Joj ja, kako ste uboge. Saj ste same hotele emancipacijo!«
Vendar, zakaj družba to od nas pričakuje? Še nekaj desetletij nazaj se to ni pričakovalo. Zakaj smo si to naredili ali naredile? Kdo je kriv? Smo res same »krive«? Ali to želimo? Komu se sploh moramo dokazovati? Ali lahko spremenimo razmišljanje, pričakovanja družbe?
Mislim, da same sebi želimo dokazati, da smo sposobne. Da zmoremo več in vedno več. Da smo superjunakinje, ki rešujejo svet. Svet je družina, služba, prijatelji in svet smo me same.
Pomembno je, da se znamo ustaviti. Pobegniti in zadihati. Umiriti misli in postaviti prioritete. Dojeti, da nam vedno vse ne bo uspelo. Da je neuspeh samo pot do novega uspeha. Da je vsak poraz samo lekcija za prihodnost.
Nič ni narobe, če te kup perila kdaj počaka. Saj veš, če se na kaj lahko zaneseš, je to, da te umazano perilo vedno počaka. Nič ni narobe, če bo otrok kdaj oblekel malce pomečkano majico, ker se ti ob polnoči ni ljubilo prižigati likalnika, saj bi s paro zbudila pol družine. Nič ni narobe, če bo projekt, ki ni tako ključnega pomena, narejen na osemindevetdeset odstotkov in ne na sto. Verjemi, tega sploh nihče ne bo opazil, ker običajno, vsaj za polovico presežeš pričakovanja. Nič ni narobe, če boš kak vikend spala eno uro dlje ali se boš, namesto da bi čistila kopalnico, odpravila na kavo s prijateljico.
Nosim obleko Kitana, oglej si jo TUKAJ.
In nič ne bo narobe, če prosiš za pomoč, ko česa ne zmoreš. Verjemi, da tudi če ne bo narejeno tako, kot bi naredila sama, bo vseeno bolje, kot da s tem izgubljaš energijo, ki jo lahko bolj koristno uporabiš.
Edino, kar šteje in je pomembno, je iskrenost. Vedno in res vedno moraš biti iskrena sama do sebe. Poznati moraš svoja najgloblja čustva in se z njimi soočiti. Torej, če ti srce govori, da moraš nekoga objeti, ga objemi. Če ti telo govori, da rabiš počitek, si ga vzemi. Če ti duša govori, da moraš jokati, joči. Če te stiska in želiš kričati, pojdi nekam na samo in zakriči na vse grlo. Samo »lopni nea koga«, četudi si boš res želela.
Torej, kaj pomeni biti ženstvena? Ali to pomeni, da si vedno tipi topi urejena? Ali to pomeni, da znaš prikupno mežikati z očmi in pritegniti pozornost? Morda pomeni, da se znaš glamurozno gibati s kuhalnico med lonci? Ali zapeljivo zlagati pravkar zlikano perilo? Ali to pomeni, da ne potrebuješ moškega, ker vse zmoreš sama? Ali pomeni, da si enostavno vsemogočna?
Zame pomeni, da znaš popustiti in da si znaš odpustiti. Pomeni, da si dovoliš sprejeti svoje nepopolnosti in graditi svoje potenciale. Da vstaneš, ko je še tako težko. Da si znaš priznati, da potrebuješ pomoč.
In ja, moške bomo vedno potrebovale. Čeprav znamo same voditi gospodinjstvo in podjetje. Čeprav znamo same zaviti vijak na avtomobilčku in sestaviti novo omaro. Čeprav znamo same priklopiti pečico in nato v njej speči najokusnejše pecivo.
Dragi moški, JA, še vedno vas potrebujemo. Rade imamo pomoč in se ravno zato včasih namenoma naredimo nemočne. Rade čutimo varnost, ki nam jo dajete, ko rešujete naše manjše in večje težave. Rade imamo, da nas kdaj postavite trdno na tla, ko preveč poletimo v svoj sanjski svet in hkrati obožujemo občutek, ko nam znate sanjski svet pričarati. Rade imamo metuljčke ob skupnih uspehih. Rade imamo superjunake, ki v pravem trenutku pokažejo svoje »mišice«.
Ja, oboji zmoremo vse in še več. Vendar je lepše, ko si stopimo korak bližje. Ko si pogledamo v oči, začutimo tisto prijetno vznemirjenje, čisto malce nagnemo glavo in brez besed suvereno, pogumno in vzravnano stopimo vsak svojim nalogam naproti. Lepše in lažje je, ko stopimo skupaj.
Tako spreminjamo družbo. Tako spreminjamo prepričanja in tako lahko spremenimo svet. Skupaj. Drug ob drugem. Vzajemno. Prijazno. Z občutkom, ljubeznijo in vsak s svojo superjunaško močjo.
